Pravica potrošnikov do hrane je, da nam je zagotovljena varna hrana in da smo o lastnostih hrane obveščeni prek označb na živilih, naša dolžnost pa je, da s hrano ravnamo spoštljivo, v skladu z navodili za pripravo, in da manjšamo količino odpadne hrane. Skupna kmetijska politika 2023-2027 te pravice in dolžnosti podpira v svojih ukrepih, konkretno v IRP44 – Kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in razvoj močnih in odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano.

Hrana je varna, kadar je primerna za uživanje in nima škodljivih vplivov na naše zdravje, kar predstavlja eno od osnovnih pravic potrošnikov. Varnost hrane se zagotavlja v celotni agroživilski verigi, to je na vsaki stopnji pridelave in predelave ter distribucije hrane vse do potrošnikov. Vsak v verigi je soodgovoren za zagotavljanje varnosti, ključni pa so znanje, sodelovanje in komuniciranje med vsemi v verigi.

EVROPSKA ŽIVILSKA ZAKONODAJA

Eden od ciljev evropske živilske zakonodaje je izboljšati možnost potrošnikov za sprejemanje boljših, koristnih odločitev za svoje zdravje, vključno s podajanjem navodil za varno pripravo in uživanje živil, ki jih potrošniki moramo upoštevati. Zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom o živilih je še posebej pomembno tudi pri izbiri živil, ki jih potrošniki vključujemo v svojo vsakodnevno prehrano. Odgovornost glede označevanja živil leži na izvajalcih živilske dejavnosti, nadzorni organi pa v okviru svojih postopkov preverjajo skladnost označb z živilsko zakonodajo in ugotavljajo morebitna zavajanja potrošnikov. Označevanje živil je (katera koli) informacija na označbi živila, ki mora biti razumljiva povprečnemu potrošniku in ne sme zavajati. Izvajalci živilske dejavnosti morajo živila pošteno ter razumljivo označevati in oglaševati skladno z zakonodajo, potrošniki pa smo odgovorni, da označbe beremo in se tako  seznanimo z lastnostmi živila, ki ga želimo izbrati oziroma vključiti v jedilnik.

RAZLIČNE SHEME KAKOVOSTI

Vsa živila v prometu morajo biti varna in ne smejo ogrožati zdravja potrošnika.  Velik pomen pri zagotavljanju pravice do izbire živil imajo različne sheme kakovosti: evropske (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki) in nacionalne (izbrana kakovost, integrirana pridelava in višja kakovost). Sheme kakovosti so namenjene zaščiti kmetijskih pridelkov in živil. Zaščitimo lahko ime izdelka, način proizvodnje in recept za pripravo teh jedi. Prepoznamo jih po evropskih in nacionalnih zaščitnih znakih na embalaži.

ZA MANJ ZAVRŽKOV HRANE

Na nas potrošnikih je, da s hrano ravnamo odgovorno in da smo spoštljivi tako do hrane kot do tistih, ki so jo pridelali oziroma proizvedli. Če smo pozorni pri nakupu živil in njihovi pripravi, ustvarimo manj zavržkov hrane. Največ odpadne hrane, kar 44 odstotkov, namreč nastaja v gospodinjstvih, prebivalec Slovenije pa letno v povprečju zavrže 78 kg hrane. V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili pomemben cilj: do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju smo se zavezale tudi države Evropske unije.

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

Skupna kmetijska politika skozi svoje programe že več obdobij podpira ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev. V drugih evropski državah je to že samoumevno, pri nas pa se kmetje težko dojamejo kako pomembna je povezanost in kolektivno pogajalska moč. V določenih panogah še vedno nimamo niti ene organizacije proizvajalcev (OP).

Organizacije proizvajalcev so oblika prostovoljnega povezovanja proizvajalcev kmetijskih pridelkov iz posameznega sektorja za skupno opravljanje dejavnosti. Njihov namen je doseganje skupnih ciljev pri načrtovanju pridelave, pridelavi, pripravi kmetijskih pridelkov za trg in njihovemu trženju. V EU so organizacije proizvajalcev temelj krepitve pogajalskega položaja proizvajalcev.
V Sloveniji lahko proizvajalci kmetijskih proizvodov organizacijo proizvajalcev ustanovijo v sektorju sadja in zelenjava, oljčnega olja in namiznih oljk, hmelja, mleka in mlečnih proizvodov in prašičjega mesa.

Skupine in organizacije proizvajalcev imajo določene cilje in namene. Med drugim imajo skupno predelavo, skupna distribucija, vključno s skupno prodajno mrežo ali skupnim prevozom, pakiranje, označevanje ali promocija, organizacijo nadzora kakovosti, uporaba opreme ali skladiščnih prostorov, ravnanje z odpadki, ki neposredno nastajajo pri proizvodnji in skupno javno naročanje.

Organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev, zadruge in agrarne skupnosti se lahko vključijo v IRP44 – Kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in razvoj močnih in odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano. Najnižji znesek nepovratne podpore za dejansko nastale stroške naložb ali stroške na enoto iz kataloga stroškov znaša10.000 eurov na vlogo.